Zdravstvo v Novi Zelandiji
Zdravstveni sistem na Novi Zelandiji je v zadnjih nekaj desetletjih doživel pomembne spremembe. Od v bistvu popolnoma javnega sistema, ki temelji na Zakonu o socialni varnosti iz leta 1938, so reforme uvedle tržne in zdravstvene zavarovalne elemente, predvsem od osemdesetih let prejšnjega stoletja, in ustvarile mešani javno-zasebni sistem za zagotavljanje zdravstvenega varstva.
Odškodninska družba za nezgode krije stroške zdravljenja za primere, ki se štejejo za „nesreče“, vključno z medicinskimi nezgodami, za vse ljudi na Novi Zelandiji (zakonito ali drugače). Stroški se povrnejo z dajatvami na delodajalce, delojemalce, registracijo bencina in vozil ter prispevki iz splošne davčne osnove.
Javna in zasebna oskrba
Relativno obsežen in kakovosten sistem javnih bolnišnic obravnava občane ali stalne prebivalce brezplačno in ga upravljajo okrožni zdravstveni sveti. Vendar pa drage ali težke operacije pogosto zahtevajo dolge čakalne vrste, razen če je zdravljenje medicinsko nujno.
Zaradi tega obstaja sekundarni trg organizacij zdravstvenega zavarovanja, ki financirajo dejavnosti in zdravljenje za svoje člane zasebno. Southern Cross Health Insurance, neprofitna organizacija, je največja od teh na približno 60% trga zdravstvenega zavarovanja in pokriva skoraj četrtino vseh Novozelandcev v letu 2007, tudi z lastno verigo bolnišnic.
Primarna oskrba (nespecializirani zdravniki / družinski zdravniki) in zdravila na seznamu novozelandske vladne agencije Pharmac zahtevajo doplačila, vendar so subvencionirana, zlasti za bolnike s karticami zdravstvenih storitev v skupnosti ali z visokimi zdravstvenimi karticami za uporabnike.
Urgentne storitve in zgodovinski kontekst
Nujne storitve v glavnem zagotavlja dobrodelna organizacija Hato Hone St John (kot tudi Wellington Free Ambulance v Wellington regiji), podprta z mešanico zasebnih (doniranih) in javnih (subvencijskih) sredstev.
Leta 2012 je Nova Zelandija porabila 8,7% BDP za zdravstveno varstvo ali 3.929 USD na prebivalca. Od tega je bilo približno 77 % javnih izdatkov.
V študiji iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da ima Nova Zelandija najnižjo raven uporabe zdravil v 14 razvitih državah (tj. Najmanj uporabljenih zdravil na splošno) in porabi tudi najnižji znesek za zdravstveno varstvo med istim seznamom držav, s 2510 USD (3460 USD) na prebivalca, v primerjavi z Združenimi državami Amerike na 7290 USD.
- Odškodninska družba za nezgode krije stroške zdravljenja za primere, ki se štejejo za „nesreče“, vključno z medicinskimi nezgodami, za vse ljudi na Novi Zelandiji.
- Relativno obsežen in kakovosten sistem javnih bolnišnic obravnava občane ali stalne prebivalce brezplačno in ga upravljajo okrožni zdravstveni sveti.
- Primarna oskrba in zdravila na seznamu novozelandske vladne agencije Pharmac zahtevajo doplačila, vendar so subvencionirana, zlasti za bolnike s karticami za zdravstvene storitve v skupnosti ali z visokimi zdravstvenimi karticami za uporabnike.
Dokler ni prišel v stik z Evropo, je Maori uporabljal naravna zdravila in duhovno zdravljenje. Med evropskimi naseljenci je bila poklicna zdravstvena oskrba draga in večina ljudi se je sama diagnosticirala ali iskala alternativno zdravljenje. Sredi 19. stoletja je guverner George Grey ustanovil prve javne bolnišnice na Novi Zelandiji, ki so bile na voljo tistim, ki si niso mogli privoščiti zasebnega zdravnika.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0